Zdaj že 2 dni nisem pisal bloga. Ni bilo časa. Se je pa zato veliko dogajalo.
V petek sem bil, kot vedno, na plesnih. Potem je sledila standardna pijača, ki se je spet končala hitro, ker pač morajo 4.letniki vedno it hitro spat. No, mene je domov peljala Marjetka. In sma se za foro ustavla na našem igrišču. Fajn je blo. Pogovarjala sma se dolgo v noč. O vsem mogočem. O majhnosti našega planeta, o smislu življenja in s tega potem na glasbo in filme. 2 uri sma bila tam. In naenkrat sem bil srečen. Zelo srečen. Prevzel me je občutek svobode. Občutek, da lahko naredim karkoli hočem. In da mi bo ratalo. Da bom uspel. Da lahko. Da zmorem. In najvažnejše, da si celo želim. Da si želim, da mi rata. In potem ko sem prišel domov, sem šel poslušat glasbo. In ko je iz zvočnikov Kelly zapela: " It's gonna be alright!", je bil občutek popolni.
Končno.
Ful ti privoščim ta občutek svobode, moči ... To je res nekaj težko dosegljivega v današnjem svetu ko smo "kao" svobodni, pod krinko pa nas tisti na višjih položajih "obračajo" kot marionete ...
OdgovoriIzbrišiŽelim ti, da bi dosegel to kar si želiš ... :) Tudi vse tiste najbolj skrite želje.